Preimenovanje Velike dvorane na Vegovi v Dvorano Vide Jeraj-Hribar

Dejanje preimenovanja, oziroma poimenovanja dvorane po Vidi Jeraj–Hribar, je temu prostoru dodalo novo simbolno razsežnost in je odločitev, ki smo jo sprejeli skupaj predvsem zaradi pomena, ki ga nam vsem ta oseba še vedno lahko da.

Obširneje govoriti o življenju in delu slovenske violinistke in glasbene pedagoginje Vide Jeraj–Hribar bi bilo ob vsemu, kar je že bilo napisanega, povedanega in znanega pretirano dejanje. Nekaj malega smo poizkušali strniti v objavljenem plakatu, bistvene postaje njenega življenja pa tudi v nekaj kratkih poglavjih, ki smo jih v obliki besedila in slik spremljali na predvajanih prosojnicah med točkami glasbenega programa. V njem smo predvsem želeli obuditi duha časa in prostora, v katerem je Vida Jeraj–Hribar živela in delovala, kulturnega duha, ki se je na prelomu stoletij iz bivše prestolnice Dunaja selil v domačo Ljubljano pa tudi v drugo evropsko kulturno središče, Pariz.

Veseli smo, da so se slavnostnega dogodka udeležili tudi sorodniki Vide Jeraj-Hribar, slovesnost pa so še posebej poudarili tudi drugi gostje. Na odru naše Velike dvorane, Dvorane Vide Jeraj-Hribar, so zaigrali učenci in učitelji Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Z začetno skladbo, Fantazijo na Dvorakove teme, ki po eni strani kaže vso slovansko dušo in jo je dunajski Kreisler skomponiral v času Vidinega otroštva, smo se od skladb dunajskih avtorjev in znanih skladateljev violinskih skladb pa tudi skladb za druga godala in klavir v drugem delu koncerta pomaknili tudi k slovenskim avtorjem v samo družinsko okolje, saj je bil Lucijan Marija Škerjanc Vidin svak. Prisluhnili smo lahko tudi skladbam, katerih besedilo in glasbo sta napisala Vidina starša, mama Vida in oče Karel. In tako, kot se knjiga Vide Jeraj–Hribar, Večerna sonata, zaključi s spomini njenega očeta na skladatelja Mahlerja, se je tudi programski lok prazničnega koncerta zaključil s skladbo Gustava Mahlerja, skladatelja, ki je na prav poseben način, tako kot Vida Jeraj–Hribar, povezoval Dunaj in Ljubljano.