Iskanje


Zgodovina Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana

Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je sestavljena organizacija (Glasbena šola, Srednja glasbena in Srednja baletna šola ter Višja baletna šola), ki izvaja programe osnovnega glasbenega izobraževanja (Glasba, Glasbena pripravnica, Predšolska glasbena vzgoja in Ples), program srednjega glasbenega in baletnega izobraževanja (Umetniška gimnazija - glasbena in plesna smer) in program višjega baletnega izobraževanja.

Ustanovitev Srednje glasbene šole v Ljubljani je tesno povezana z razvojem glasbenega šolstva v Ljubljani, ki se je pričelo z ustanovitvijo prve državne glasbene šole pri ljubljanski stolnici leta 1807. Po raznih organizacijskih oblikah glasbenega šolstva so leta 1882 v Ljubljani ustanovili šolo Glasbene matice (ravnatelj Fran Gerbič), iz katere se je razvil in leta 1919 ustanovil prvi jugoslovanski konzervatorij (ravnatelj Matej Hubad) z nižjo, srednjo in višjo stopnjo. Prav v tej glasbeni ustanovi so prvi zarodki kasnejše Srednje glasbene šole.

Leta 1939 je bila ustanovljena Glasbena akademija (rektor Anton Trost) s srednjo in visoko stopnjo, februarja 1946 pa Akademija za glasbo (rektor Lucijan Marija Škerjanc), ki je imela v svojem sestavu tudi srednjo stopnjo. Sožitje je trajalo vse do leta 1953, ko se je srednja stopnja ločila od Akademije za glasbo in postala samostojna Srednja glasbena šola Ljubljana (ravnatelji-ca Vida Jeraj Hribar).

Za začetek baletnega izobraževanja na Slovenskem štejemo ustanovitev baletnega ansambla pri ljubljanski Operi (1919), v okviru katerega je nastala tudi baletna šola (vodja Vaclav Vlcek). Leta 1944 je bila ustanovljena Operna baletna šola (vodja Peter Golovin Gresserov in po letu 1946 Pia in Pino Mlakar) in leta 1948 Državna nižja baletna šola (ravnatelj Pino Mlakar). Srednja baletna šola je bila ustanovljena leta1953 (ravnateljica Gizela Bravničar), ki je združevala baletno izobraževanje tako na nižji kot na srednji stopnji.

Leta 1963 so se po sklepu občine Ljubljana Center združile Glasbena šola Ljubljana-Center, Srednja glasbena šola in Srednja baletna šola v Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje (ravnatelj Matija Tercelj). Zavodu se je priključil tudi oddelek za izrazni ples, ki je do tedaj deloval v Pionirski knjižnici.

Ime Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana je ustanova dobila leta 1983 z uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja. Leta 1992 je bil pri šoli v okviru srednjega glasbenega izobraževanja ustanovljen oddelek za jazz in zabavno glasbo, leta 2007 pa je bila ustanovljena še Višja baletna šola.

Današnje ime Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je šola dobila v novembru 2009.

Šolo so vodili ravnatelji: Matija Tercelj (1963-1985), Franci Okorn ( 1985-1991), Igor Karlin (1991-1992) in Tomaž Buh (1992 - 2009) Od leta 2010 dalje vodita šolo v.d. direktor Dejan Prešiček in ravnateljica OE Glasbene šole Polona Češarek.

V šolskem letu 2009/10 obiskuje šolo na osnovni stopnji 787 učencev, srednjo stopnjo 387 dijakov iz vse Slovenije ter višjo stopnjo 10 študentov. Poučuje jih prek 200 rednih in zunanjih strokovnih sodelavcev.

Na šoli stalno delujejo: godalni, pihalni in kitarski orkester na nižji stopnji, simfonični orkester (80 članov), komorni in mešani pevski zbor (120 članov), jazz orkester (20 članov) in vrsta komornih ansamblov različnih zasedb na srednji stopnji.

Od leta 1995 podeljuje šola Škerjančeve diplome, priznanja in nagrade za izjemne uspehe dijakov, njihovih profesorjev ter zunanjih sodelavcev pri umetniškem uveljavljanju šole.

Na srednji stopnji SGBŠ je do danes diplomiralo prek 1800 glasbenikov in baletnih plesalcev, od katerih so se mnogi med njimi uveljavili na umetniškem in pedagoškem področju doma in na tujem.

Šola je z mnogimi in zelo uspešnimi nastopi posameznikov ter orkestrskih, komornih in baletnih zasedb, z gostovanji doma in v tujini ter s številnimi nagradami na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih dosegala zavidljiv uspeh in zaslužena priznanja.

S povsem profesionalnim glasbenim in plesnim repertoarjem (mnoge krstne izvedbe skladb že uveljavljenih skladateljev in tudi avtorska dela dijakov SGBŠ) je na poklicnih odrih dosegla visoko raven, zaradi katerega je treba ustanovi priznati pomen inštitucije, na kateri v veliki meri sloni slovensko glasbeno in baletno poklicno izobraževanje.